Zgodovina antikvarne posode

Od kitajskega izvoznega porcelana do meščanskih servisov, ki so jih v Ljubljani hranili v vitrinah in uporabljali samo ob nedeljah.

Pred porcelanom: majolika in fajansa

Evropska miza je do 18. stoletja poznala predvsem glinene in kositrne posode. Italijanska majolika je v 15. stoletju prinesla barvno glazuro in slikarski okras, nizozemska fajansa pa modro-belo dekoracijo, ki je posnemala uvožen azijski porcelan. Ti kosi so danes pogosto najbolj ranljivi: mehka masa se hitro krha, zato pri fajansi vedno preverimo robove in dno.

Skrivnost bele mase

Trdi porcelan so v Evropi razvozlali v začetku 18. stoletja v Saški, kjer je nastala prva velika manufaktura. Recept — kaolin, glinenec in kremen, žgani pri okoli 1400 °C — je bil državna skrivnost, mojstri pa praktično ujetniki. Ko je znanje uhajalo, so manufakture zrasle na Dunaju, v Nymphenburgu, Sèvresu in kasneje v Karlovih Varih ter na Češkem. Prav češke in avstrijske manufakture so oskrbovale slovenske meščanske domove, zato jih v naši zbirki najdete največ.

Doba servisov

V 19. stoletju je industrijska proizvodnja porcelan pocenila in servis je postal standard meščanskega gospodinjstva. Nastali so obsežni kompleti: jedilni za dvanajst oseb, čajni, kavni, servirni deli, juhnice, terine, posode za kompot. Bidermajer je poudarjal čiste oblike in zlate linije, historizem je vrnil bogat okras, secesija je uvedla rastlinske motive, art deco pa geometrijo in kontrast črne, bele in zlate.

Kaj se je dogajalo v Sloveniji

Na slovenskem prostoru je bila posoda večinoma uvožena iz avstro-ogrskih manufaktur, doma pa so cvetele lončarske delavnice s poslikano keramiko. Po drugi svetovni vojni so servise pogosto razdelili med sorodnike, zato danes na trgu srečamo veliko nepopolnih kompletov — in prav zato je dopolnjevanje servisov ena naših najpogostejših storitev.

Če imate doma kos z neznanim žigom, ga fotografirajte pri dnevni svetlobi in nam pošljite. Datacijo naredimo brezplačno.